Ali je COVID-19 prispeval k porastu protimikrobne odpornosti?

Odpornost na protimikrobna zdravila, zlasti na antibiotike, prizadene države po vsem svetu v obsegu pandemije, zato se strokovnjaki sprašujejo, ali je COVID-19 prispeval k porastu protimikrobne odpornosti?

Namen Svetovnega tedna ozaveščanja o antibiotikih (WAAW) in Evropskega dneva ozaveščanja o antibiotikih (EAAD) je izobraziti in opozoriti državljane na pomen odgovorne rabe antibiotikov in ostalih antimikorbnih zdravil, saj lahko zaradi protimikrobne odpornosti že nekatere manjše okužbe postanejo življenjsko nevarne.

Nepotrebna in nepravilna uporaba protimikrobnih zdravil (predvsem antibiotikov) ter razvoj odpornosti mikrobov (bakterij in gliv) na protimikrobna zdravila so eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja, tako v svetu kot pri nas, kar je še dodatno prišlo do izraza v času COVIDA-19.

Iz sence pandemije bakterijske protimikrobne odpornosti na antibiotike, so se letos prvič v pojavile tudi glivične okužbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je naraščajočemu izzivu odpornosti mikroorganizmov na zdravila dodala prvič seznam glivičnih patogenov, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi in opozarja, da so nekateri sevi vse bolj odporni na zdravila in postajajo vse bolj razširjeni.

^»Samo z odgovorno in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil lahko zaustavimo trend naraščanja protimikrobne odpornosti. Zato si moramo kot strokovnjaki prizadevati za izobraževanje in informiranje državljanov pa tudi strokovnjakov o morebitnih škodljivih posledicah neodgovorne uporabe protimikrobnih zdravil. Po dostopnih podatkih uporabljamo preveč protimikrobnih zdravil tudi v indikacijah, ko jih ne potrebujemo,« je na novinarski konferenci »Skupaj preprečimo protimikrobno odpornost« poudaril izr. prof. dr. Matjaž Jereb, specialist splošne medicine in vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, ob Svetovnem tednu ozaveščanja o antimikrobnih zdravilih (WAAW), ki ga obeležujemo od 18. do 24. novembra.

Letošnja akcija poteka pod sloganom »Ustavimo supermikrobe. Varujmo prihodnost«, ki dodatno poudarja, kako lahko vsak posameznik s svojim odgovornim ravnanjem prispeva k ohranjanju učinkovitosti protimikrobnih zdravil.

Čeprav odpornost na antibiotike ni bolezen kot taka, je primer globalne zdravstvene grožnje, ki se je držav že lotila v pandemičnem obsegu. Če se bo trend naraščanja odpornosti na antibiotike nadaljeval, bi lahko tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resnih okužb bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani za izvedbo.

Na razvoj odpornosti proti antibiotikom je vplival tudi COVID-19, ki je povečal neustrezno uporabo protimikrobnih zdravil, motil rutinsko preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah ter preusmeril vire iz nadzora protimikrobne odpornosti in odziva. Če k temu prištejemo še opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o odpornosti glivičnih okužb na antimikotike, bo zavedanje o pravilni in odgovorni rabi zelo pomembno za ohranitev učinkovitosti zdravil – tudi antibiotikov in ključno za prihodnjo stabilnost zdravstvenega sistema.

Strokovnjaki opozarjajo na pravilno rabo antibiotikov

Foto: fizkes / Getty Images Plus via Getty Images