Zakaj ne bi posejali avtohtone sorte zelenjave?

So vrtički spet v modi? Ne, vrtički so slovenska tradicija! Imamo veliko zelenjavnih vrtičkov, na balkonih, ohišnicah, v soseskah, celo v šolah, vrtcih in podjetjih. Kultura vrtičkanja je pri nas zelo razvita, vse več ljudi pa razmišlja o pomenu samooskrbe in ohranjanju avtohtonih in tradicionalnih sort semen, ki so prilagojene našemu okolju in zrastejo večinoma brez kemije. Zakaj, torej, ne bi tudi vi posejali avtohtone sorte zelenjave?

Vrt za sprostitev

Vrtnarskih spretnosti in metod vrtičkarskim zanesenjakom ne manjka, vsem je skupno to, da jim je vrt v veselje in da pri delu uživajo. Stik z zemljo jim daje občutek, da so del narave, košček, ki ga obdelujejo, pa skrbno negujejo. Vse bolj je ljudem pomembno, da zelenjavo na svojem vrtu pridelajo na čim bolj naraven način. Če boste vprašali vrtičkarje, ali se gojenje domače zelenjave ekonomsko izplača, vam bodo jasno povedali, da ne, a zelenjava, ki jo utrgamo ali poberemo s svojega vrta ima neverjeten okus, zaradi katerega se je vredno potruditi.

Načrt naredite zgodaj spomladi

Zato je zdaj pravi čas, da začnete z načrtovanjem, da boste skozi vse leto jedli svežo sezonsko zelenjavo s svojega vrta. Najprej je potrebno pogledati, kaj vse bi radi gojili, kdaj je treba kaj posejati, nato pa je na vrsti nabava semen. Velikokrat ljudje potarnajo, da pogrešajo tradicionalne sorte semen vrtnin, ki so ‘izginile’ z naših vrtov. Vse več vrtičkarjev si želi, da bi spet lahko jedli okusne stare sorte solate, fižola, čebule, radiča, motovilca … A pozor! Že nekaj let, tudi s pomočjo ozaveščenih trgovcev, kot je Spar Slovenija, lahko tudi pri nas kupimo kakovostne avtohtone in stare sorte semen, kakšne so sejale naše babice.

Ohranimo stare sorte

Da te sorte ogroženih zelenjavnih vrst ne bi popolnoma izginile, SPAR Slovenija že nekaj let s projektom SPAR Kot nekoč oživlja domača, avtohtona in tradicionalna semena zelenjave. Tudi letos pri njih najdete več kot 30 slovenskih starih sort zelenjave. Tokrat so v ponudbo dodali še prvo sorto slovenskega graha Vitičarja, ki je že skoraj izginil iz naših vrtov. K obuditvi so tekom več let skrbnega odbiranja semen prispevali strokovnjaki pri Semenarni Ljubljana. V letu 2018 so ga po dvajsetih letih uspešno vpisali v Sortno listo Republike Slovenije. Grah Vitičar prav zaradi številnih vitic ne potrebuje opore. Zraste srednje visoko, do osemdeset centimetrov. Srednje dolgi stroki so zelo polni, zrna so sladkega okusa in svetlozelene barve. Poberemo ga v fazi surovega zrna. Primeren je tudi za setev v jeseni ali zgodaj spomladi. Ob prvih spomladanskih otoplitvah hitro raste in prekrije tla.

Njegovi dobri sosedi so: korenček, redkvica, redkev, solata, zelena, špinača, bučke, koruza in koper. Grah Vitičar bogati tla, saj tvori simbiozo z nitrifikacijskimi bakterijami, ki imajo sposobnost vezave dušika iz zraka in s tem bogatijo tla s hranili. Med novostmi ponudbe SPAR kot nekoč je tudi pakiranje priljubljenega nizkega fižola Češnjevca, ki ga zdaj lahko dobite v škatli in ne več samo v mali vrečki.

Grah in fižol naravnost z domačega vrta

Grah in fižol spadata med stročnice, kamor sodijo še stročji fižol, limski fižol, leča, čičerika, črni fižol, bob … Gre za starodavno hrano, a stročnice so čudežna hrana, pomemben dodatek h katerikoli prehrani, čeprav velikokrat razmišljamo, da po njih posegajo samo vegetarijanci. Vsebujejo malo maščob in različne beljakovine, so bogat vir vitaminov in so poceni. Če stročnice uživamo v majhnih količinah, se bo telo nanje navadilo, kar nam bo zmanjšalo prebavne težave oziroma napenjanje.

Stročnice pred kuhanjem najprej speremo in preberemo ter jih kuhamo dve do tri minute. Nato jih odstavimo in nekaj ur namakamo. Tekočino odlijemo, dodamo svežo vodo in nadaljujemo s kuhanjem. Vrenje in namakanje sprosti velik odstotek težko prebavljivih ogljikovih hidratov v stročnicah. Čeprav s to metodo uničimo nekaj vitaminov, nam omogoča, da stročnice uživamo brez večjih težav. Če vas je zamikalo, da bi si privoščili kakšno jed, vam predlagamo nekaj receptov za slastne jedi z grahom in fižolom.

Novost med sadikami sadnega drevja

Od 30. marca dalje bosta v trgovinah Interspar na voljo dve novi sorti sadik sadnega drevja, Spar Kot nekoč dvakrat rodna Malina Heritage in Istrska dolgoplodna leska. Malina s sočnimi plodovi, primernimi tako za svežo uporabo kot predelavo, je v pridelavi že od leta 1976.  Primerna je za gojenje na vrtovih in raste v obliki grma. Je dokaj nezahtevna rastlina, ki ima rada sončne lege in ne pretežka, s humusom bogata tla. Plodove obiramo v juliju in avgustu. Da boste z veseljem posadili na vaš vrt malino, predlagamo, da si ogledate,  kako naredite sladko torto malina za takrat, ko boste tudi vi pobirali sveže maline z vašega vrta.

Istrska dolgoplodna leska je ena izmed najstarejših sort leske v Sloveniji. Raste srednje bujno in obilo obrodi, zato je ena najbolj iskanih sort za nasade. Lešniki so veliki in podolgovati, zorijo v sredini septembra.

Skupaj ohranimo tradicijo!

Dragoceno znanje o vzgoji rastlin, prilagojenih na naše razmere in zemljo, so si naši predniki predajali iz roda v rod, v Sparu pa ga želijo ohranjati še za prihodnje generacije. In prav zavedanje o pomenu slovenske dediščine in želja po ponudbi lokalnih in avtohtonih izdelkov najvišje kakovosti sta bila glavna razloga za nastanek Projekta SPAR kot nekoč, ki živi že vrsto let.

V trgovinah SPAR in INTERSPAR ne spreglejte pestre ponudbe semen avtohtonih in starih slovenskih vrtnin SPAR Kot nekoč in tudi vi poskrbite za varovanje in ohranjanje tradicije ter znanja naših prednikov.

Več si oglejte TUKAJ.

 

Foto: PR Spar