Čustveno prenajedanje lahko vodi v debelost

debelost

Opažate, da pogosto posegate po hrani, ko iščete uteho ali ko želite preusmeriti pozornost z določene težave? Pojeste več, ko ste živčni, jezni ali vznemirjeni? Ali takrat, ko ste srečni in veseli? V vsakem primeru gre za čustveno prenajedanje, ki sčasoma skoraj zagotovo vodi v debelost.

Živimo v svetu, v katerem vlada obsedenost z lastnim telesom in videzom, medtem ko število oseb s prekomerno telesno težo vrtoglavo narašča. Znani francoski gastronom Savin je nekoč izjavil: “Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si!” Hipokrat pa je zapisal, da debelost ni le bolezen sama po sebi, ampak grožnja za razvoj drugih bolezni, kar kaže tudi na dejstvo, da je bila debelost od nekdaj težava. Čustvena lakota je težnja po hrani, ki ne služi več svojemu namenu in postane ‘sredstvo za uteho’ in ‘sredstvo za potlačitev vsakodnevnih težav’. To pomeni, da se oseba na stresno situacijo odzove z nenadzorovanim vnosom visokokalorične hrane, tudi če ne čuti lakote. V takih primerih se uporablja izraz ‘comfort food’ oziroma ‘hrana za uteho’. Čustveno prenajedanje nas kratkoročno popelje v neko novo dimenzijo, a pogosto ponavljanje vodi do resnih posledic – debelosti in številnih drugih zdravstvenih težav.

Kakšni so simptomi?

Številni ljudje, ki trpijo zaradi čustvenega prenajedanja, so podvrženi debelosti, čeprav obstajajo tudi taki, ki trpijo za to prehransko motnjo, a imajo idealno telesno težo. Simptomi te motnje so: zaužitje velikih količin hrane v kratkem časovnem obdobju, občutek, da ta vnos hrane ni pod nadzorom, vnos hrane, ko smo siti, hitrejši vnos hrane kot običajno in vnos hrane do občutka nelagodja, pogosto uživanje hrane, ko smo sami oziroma na skrivaj, po drugi strani pa uživanje majhnih količin hrane pred drugimi ljudmi. Prisotni so občutki depresije, sramu, krivde in vznemirjenja zaradi prenajedanja, prakticiranje diet, najpogosteje brez sprememb pri izgubi telesne teže, nihanje telesne teže, prepričanje, da bo življenje boljše, da bodo izginile vse težave, če nam uspe izgubiti en kilogram, prisotna je tudi utrujenost in izguba želje po spolnosti.

Zakaj jemo, ko smo živčni?

Čustveno prenajedanje se lahko pojavi iz različnih razlogov, najpogosteje zaradi negativnih občutkov. Pomembno je najti prave razloge, saj je to začetek boja s težavo. Nekateri vzroki psihične lakote so kronični stres (sprememba ravni kortizola, stresnega hormona, ki spodbuja lakoto), ter čustva, ki so nelagodna in nesprejemljiva v družbi (jeza, žalost, osamljenost). Dolgočasje (občutek praznine, ki ga nadomestimo s hrano), družbeni vplivi (poslovna in družinska kosila, praznovanja, ko se pridružimo drugim med obrokom, čeprav smo dejansko siti). To so vse tako imenovane slabe prehranjevalne navade, ponavadi pridobljene v otroštvu.

Fizična vs. čustvena lakota

Čustvena lakota pride nenadoma, potreba po hrani je neizogibna, medtem ko je pojav fizične lakote postopen in potreba po hrani ni tako nenadna. Posledica čustvene lakote je lahko pogosto nenadzorovano uživanje nekaterih živil (v kratkem času pojemo vrečko čipsa), na drugi strani pa smo v primeru fizične lakote veliko bolj zmerni pri vnosu hrane. Pri čustveni lakoti iščemo samo določeno vrsto hrane, običajno nezdravo (junk food) ali živila z visoko vsebnostjo sladkorja, medtem ko pri fizični lakoti nismo tako izbirčni in želimo le potešiti lakoto. V primeru fizične lakote ne prihaja do prenajedanja. In nenazadnje je razlika v psiholoških in čustvenih posledicah. Čustveno prenajedanje spremlja močan občutek krivde, sramu in kesanja, saj se oseba zaveda, da je jedla iz napačnih razlogov, medtem ko pri uživanju hrane zaradi fizične lakote do tega ne pride – osnovna potreba je zadovoljena. Debelost je v današnjem svetu velik problem, velikokrat povezan ravno s čustvenim prenajedanjem.

Kako si pomagamo?

Delati moramo na dviganju stopnje tolerance, voditi dnevnik prehrane in občutkov, obstajajo pa tudi druge tehnike, da nahranimo svoja čustva. Dober primer je seznam aktivnosti, ki nam odgovarjajo: to je lahko sprehod, preživet čas z ljubimi osebami, branje knjig, … V trenutku, ko se pojavi čustvena potreba po hrani, še deset minut NE posezite po obroku in razmislite, kakšni so vaši resnični razlogi za poseganje po hrani. Vnaprej načrtujte obroke in nenazadnje, spremenite odnos do hrane. Vedno manj spoštujemo živila, zavržemo zelo veliko obrokov … Jemo hitro, prehitro, na poti, brez občutka. In tako se vrtimo v začaranem krogu slabega počutja, posledično pa nastopi še debelost. Zato je zelo pomembno, da imamo radi hrano, ki jo uživamo, ter da jo spoštujemo. A brez pretiravanja – uživanje v hrani naj ne pomeni prenajedanje.

(Katera živila lahko jemo po preteku roka uporabe?)

Foto: Deagreez / Getty Images Plus via Getty Images