Inzulinska rezistenca – doleti lahko kogarkoli

by | 09. 09. 2021
Inzulinska rezistenca

Metabolni sindrom ali inzulinska rezistenca je vse pogosteje posledica sodobnega načina življenja, stresa, sedečega načina življenja ter vsega tistega, kar počnemo, pa ne bi bilo treba. Doleti kogarkoli in na žalost sindrom sploh ni redka bolezen. Najboljši način zdravljenja je, če poskrbimo, da do takšnega stanja sploh ne pride. Dobra novica je, da si lahko pomagamo sami.

Kaj je inzulinska rezistenca?

Inzulin je hormon, ki ga proizvajajo celice Langerhansovi pankreasni otoki. Inzulin ima zelo pomembno vlogo na ravni celice in vpliva na presnovo ogljikovih hidratov, lipidov in beljakovin. Dobro je poznati njegovo pot delovanja. Povedano preprosto inzulin je prenašalec glukoze iz krvi v celice. Celice prepoznajo inzulin, ki se ‘pripne’ na receptorje celične membrane in omogoča vstop glukoze vanjo, kjer sodeluje v različnih presnovnih procesih, v katerih nastaja energija. Z izločanjem inzulina se vzpostavlja ravnovesje glukoze v telesu, kar pomeni raven tiste glukoze v krvi, ki vstopa v celice. Čeprav že dolgo skušajo ugotoviti način nastanka inzulinske rezistence, o tem še vedno ostaja veliko dvomov, saj jo je zelo težko ločiti od sladkorne bolezni tipa 2. Obstaja več teorij, pogosto pa je omenjen tudi genetski dejavnik.

Kako nastane?

Prekomerno uživanje hrane, bogate z ogljikovimi hidrati z visokim glikemičnim indeksom (rafinirani sladkorji, izdelki iz bele moke itd.), povzroči nenaden dvig glukoze v krvi. Trebušna slinavka kot odziv loči hormonski inzulin, ki ima nalogo, da to glukozo pripelje v celice tako, da se veže na specifične proteinske receptorje na površini mišičnih in maščobnih celic. To si lahko predstavljamo tako, kot da je inzulin most, preko katerega glukoza preide v celice. Kadar so potrebe po glukozi v celicah zadoščene, se presežek glukoze skladišči v jetrih in mišicah v obliki glikogena. Ko se zapolnijo tudi te, pa se presežek glukoze v krvi skladišči kot maščobno tkivo.

Ob vsakodnevni prehrani z živili, ki zvišujejo raven sladkorja v krvi, bo tudi raven inzulina vedno visoka. Inzulin bo zmeraj predstavljal most za vezavo na receptorje celic. Celice bodo poskušale pravočasno zmanjšati število receptorjev za inzulin ali pa bodo ti postali neobčutljivi na njega. To stanje se imenuje inzulinska rezistenca ali odpornost na inzulin. Posledica je visoka raven glukoze v krvi, ob istočasni visoki koncentraciji inzulina, ki ne more opravljati svoje naloge.

Inzulinska rezistenca in druge bolezni

Odpornost na inzulin je povezana s številnimi drugimi boleznimi in se le redko pojavi samostojno. Spremljevalni učinek je povečanje obsega v predelu trebuha, kar lahko postane sčasoma zelo izraženo. Lahko je posledica stresa, nosečnosti in nekaterih drugih resnih bolezni. Inzulinska odpornost tudi povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Običajno pride do dislipidemije ali povišane ravni trigliceridov, znižanja ravni dobrega HDL in povečanja slabega LDL-holesterola. Posledica so lahko na primer zamaščena jetra, ateroskleroza in druge srčno-žilne bolezenske motenje. Visoka raven inzulina škodljivo deluje na celične membrane in povečuje tveganje za trombozo.

Tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2

Inzulinska odpornost je osnovno tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Ljudje pogosto več let trpijo za inzulinsko odpornostjo, nato pa pride do trajnega povišanja glukoze v krvi in razvoja sladkorne bolezni. Pri inzulinski rezistenci se lahko na koži pojavijo benigna kožna znamenja, ki so na kožni površini ali izrasle. Ponavadi se pojavijo na vekah, vratu, očeh, pod prsmi žensk, na trebuhu … Včasih se pojavi temna koža okoli roba vratu in pazduh. Sindrom policističnih jajčnikov je tudi ena izmed posledic. Pri tem sindromu se pojavijo cistični folikli na jajčnikih, menstrualni ciklusi so neredni in brez ovulacij. Pojavi se povečana poraščenost, izpadanje las in akne. Visoka raven inzulina, ki je hormon, pa povzroča tudi motnje drugih hormonov. Zaradi tega se najprej poveča raven estrogena. Zato sta motena rast in razvoj zdravih foliklov in zorenje jajčnih celic, posledica pa je neplodnost.

 

Ali veste, kaj so antioksidanti ter v kakšni meri bi jih morali vključiti v prehrano?

Foto: Julia_Sudnitskaya/ Getty Images Plus via Getty Images