
Spomladansko čiščenje doma
Pomlad je tukaj in kot vsako leto, je sedaj čas, da se lotimo temeljitejšega čiščenja našega doma. Pred pričetkom pa je pomembno predvsem to, da se...
Doomscrolling je najnovejši trend na družbenih omrežjih. Kako vpliva na naše psihično zdravje, pa vam bomo poskušali razložiti v nadaljevanju.
Ko smo obkroženi s slabimi novicami, se s tem v glavnem spopadamo na dva načina. Prvi je, da se želimo povsem izogniti takšni vsebini, drugi pa je ta, da obsesivno beremo povsem vsako podrobnost določenega dogajanja. Za ta drugi način je nastala beseda doomscrolling.
Razumljivo je, zakaj je do tega prišlo predvsem v zadnjih dveh letih, ko smo veliko časa preživeli doma. Na srečo pa lahko s tem načinom tudi prenehate. Poglejmo, kako to doseči.
Doomscrolling ali doomsurfing sta termina, ki predstavljata način, na katerega brskamo po internetu ali družbenih omrežjih – predvsem, ko gre za slabe novice, kljub temu, da so depresivne žalostne in vznemirjujoče.
In čeprav je ta trend obstajal že prej, je med pandemijo koronavirusa dobil to ime. Vsekakor pa ta termin ne zajema samo iskanje slabih novic glede pandemije. Ljudje brskajo tudi vsebino, ki vključuje rasne neenakosti, vojne, nesreče, smrt ali razne statistike (npr. brezposelnost).
(10 načinov, kako v časih, ko smo obkroženi s slabimi novicami, zaščitimo svoje psihično zdravje)
Izkazalo se je, da imajo naši možgani pravzaprav radi takšno vsebino. Kot pravijo strokovnjaki, smo ‘programirani’, da vidimo negativno in da nas negativno privlači. Za to pa bi naj bila kriva evolucija. Naši predniki so se namreč iz izkušenj učili, na kakšne načine se lahko poškodujejo in so se takšnim situacijam nato izogibali. Tako lahko sedaj predvidimo določeno nevarnosti in to je tisto, kar nas kot človeško raso vzdržuje pri življenju (na splošno gledano).
V modernih časih, ko imamo na voljo internet in družbena omrežja, se torej veliko ljudi poslužuje doomscrollinga, vendar pravzaprav niti ne vedo, zakaj to počnejo. V osnovi gre za to, da imajo ljudje vprašanja in dvome o določeni tematiki ter se poskušajo dokopati do odgovorov. Psihologi predpostavljajo, da je nato odgovor tisti, ki jih osreči. In čeprav bi se naj zatem počutili dobro, se zgodi ravno nasprotno, da se počutimo še huje.
Doomscrolling lahko tudi spremeni način, na katerega vidimo svet. Eden izmed razlogov, zakaj ljudi privlači iskanje slabih novic, je tudi v tem, da imajo občutek nadzora. Na koncu pa seveda kaj hitro ugotovimo, da nimamo nadzora nad tem, kar se dogaja v svetu in edino, kar si s tem povzročimo, je, da se počutimo slabo. Vpliv doomscrollinga pa se nato izraža kot občutek tesnobe, depresije in potrebe po izolaciji.
Najprej si je potrebno priznati, da to sploh počnete. Nato morate razmisliti, zakaj to počnete. Ali se počutite bolje, ker imate več informacij? Ali se po prebiranju takšne vsebine počutite še bolj tesnobno?
Priporoča se, da če ob prebiranju takšne vsebine začutite tesnobo, omejite čas, ki ga preživite na internetu. 15 minut dnevno je povsem dovolj, da se informirate z osnovnimi informacijami, ki jih potrebujete. Sami sebe pa poskusite naučiti, da vidite tudi pozitivno sliko novic. Za to boste potrebovali čas, pomagalo pa vam bo, če boste dnevno prebrali vsaj tri lepe in pozitivne novice. Prav tako vam bo pomagalo, če boste naredili več humanitarnih del, saj boste na ta način pregnali negativne misli.
Foto: Fizkes / Getty Images Plus via Getty Images; povzeto po lepotaizdravlje.rs