Kako se odzovete na stres? Prepoznajte se …

Kako se odzovete na stres, veliko pove o vas samih. Strokovnjaki pa pravijo, da se lahko v takšni situaciji ljudje razdelijo na dve skupini.

Zamislite si, da se vam približuje rok za oddajo službene naloge, vi pa še niste niti blizu konca. Kaj boste storili? Strokovnjaki pravijo, da sta možna dva scenarija: 1. tako dolgo boste delali, da boste povsem izčrpani in ne boste mogli uživati v rezultatu; 2. pomislili boste, da je nemogoče, da končate pravi čas, kar bo v vas povzročilo še večji stres, zaradi katerega boste na koncu povsem izgubili produktivnost.

Če sta vam ti dve hipotetični situaciji znani, spadate v skupino ‘delavec, ki dela preveč’ ali v skupino ‘delavec, ki ne naredi dovolj’.

Kako se odzovete na stres?

Ko začutimo prekomerni stres in napetost, se odzovemo tako, da sploh ne moremo funkcionirati ali pa da dajemo vse od sebe.

Osebe, ki so ‘delavci, ki delajo preveč’, v kriznih situacijah prevzamejo nadzor in želijo vse narediti same. Stres si zmanjšujejo tako, da imajo vse pod nadzorom. Kot posledica pride do izgorelosti (ang. burnout), ravnodušnosti in utrujenosti. Najpogosteje se tako odzovejo starši, osebe, ki skrbijo za druge osebe ter direktorji. Takšne osebe so tudi velikokrat podvržene perfekcionizmu in težko prosijo za pomoč. Ne želijo si timskega dela in pogosto na koncu same rešujejo naloge.

Druga skupina ‘delavec, ki ne naredi dovolj’ pa postane v stresni situaciji popolnoma paralizirana. Izogiba se obveznostim in rokom, kar privede do frustracij in nezmožnosti funkcioniranja. V to skupino spadajo ljudje, ki delo raje prepustijo drugim. Prelagajo sestanke, naloge, izogibajo se dodatnemu delu ipd. Vse to pa povečuje tesnobnost in napetost.

(Ali ste toksično produktivni? Nasveti, kako prekiniti ta začarani krog)

Če poznamo svoje obrambne mehanizme, se lahko samodiscipliniramo, da bi dosegli in izpolnili svoje cilje ter naloge. Ko se začnemo zavedati svojih reakcij, smo s tem naredili korak k spremembi. Svetuje se, da se odzovete nasprotno, kot bi se sicer. Le na ta način lahko dolgoročno popravite svoje obnašanje. Tisti, ki delajo preveč, bi se morali naučiti upočasniti, prositi za pomoč, si postaviti meje in ne prevzemati vsega bremena nase. Druga skupina pa bi se morala naučiti, da si vsak dan postavi dodatne, manjše naloge, ki jih opravi na rok. Pravzaprav niti ena od teh reakcij ni boljša od druge, cilj pa je, da se najde ravnovesje med njima.

 

5 načinov, kako spalnico pripraviti za spanje

Foto: Fizkes / Getty Images Plus via Getty Images