Sedenje, bolezen današnjega časa

by | 29. 07. 2021
sedenje

Znanstveniki trdijo, da lahko čas, ki ga presedimo, usodno vpliva na naše zdravje in na dolžino našega življenja. Zato lahko večurno sedenje npr. v službi dolgoročno ogrozi naše zdravje. Kaj lahko ukrenemo, da izničimo negativne vplive sedenja?

Ste že slišali za bolezen sedenja? Vemo, sliši se kot slaba šala, ali pa kot redka bolezen, s katero se lahko okužimo le v odročnih krajih. A v resnici gre za zelo pogosto bolezen, ki smo si jo nakopali sami, njen vir pa je v naših domovih, pisarnah, v vsakodnevnih situacijah.

V sedečem položaju preživimo res veliko časa. Pri posameznikih, ki opravljajo pisarniške posle, se lahko statičnih ur nabere celo do 15 ur na dan (če vštejemo še osem ur, ki jih preživimo v postelji). Sedenje pa neizogibno povzroča celo vrsto težav – očitnih pa tudi prikritih. Vse bolečine v vratu in hrbtenici so večinoma posledica dolgotrajnega dela z računalnikom. A to je le vrh ledene gore. Če se po prihodu iz službe zleknemo na kavč, namesto, da bi se vsaj malo razgibali, so lahko posledice zelo resne, čeprav jih sprva ne povezujemo s sedenjem. Na ta spisek lahko tako vpišemo bolezni srca in ožilja, zamaščenost jeter, ki ni posledica prekomernega vnosa alkohola, in različne oblike raka. Bolezen sedenja ne prizanaša niti našim možganom. Aprila leta 2018 so namreč znanstveniki dokazali, da obstaja povezava med prekomernim sedenjem in atrofijo tistih delov možganov, ki so odgovorni za pomnjenje.

Vaše telo med sedenjem

Čas, ki ga preživimo v sedečem pložaju povečuje tveganje za razvoj številnih zdravstvenih tegob. Ali poznate simptome ‘bolezni sedenja’?

1 Depresija in anksioznost

Več ko sedite v službi, večje je tveganje za razvoj depresije in anksioznosti, četudi redno in veliko telovadite, je pokazala študija Mental Health and Physical Activity. Druge raziskave pa so pokazale, da se občutek sreče krepi, če se več gibljemo.

2 Bolečine v vratu in hrbtu

Štiri ure sedenja dnevno so dovolj, da se vretenca v spodnjem delu hrbtenice začnejo nabijati, kar boste čutili kot topo bolečino. Slaba drža enako vpliva na vratna vretenca in bolečina je neizbežna.

3 Krvni strdki

Upočasnjen krvni pretok v nogah je posledica sedečega načina življenja, v kombinaciji z znižanimi nivoji posebnih proteinov pa lahko pripelje tudi do pojava krvnih strdkov. Pri ženskah, ki sedijo več kot 40 ur na teden, je tveganje za nastanek strdkov dvakrat večje kot pri tistih, ki sedijo le okrog 10 ur na teden.

4 Debelost, diabetes in težave z ožiljem

Med sedenjem izgorevamo manj kalorij kot v gibanju. A v primerjavi z resnimi posledicami je to manj pomembno. Nezadostno gibanje vpliva na padec sposobnosti inzulina, da glukozo iz krvi dovede v celice, zraste tudi nivo holesterola, poveča se možnost za vnetja. Spremeni se način, kako presnavljamo maščobe, sedenje pa vpliva tudi na ožilje.

5 Slabe kosti

Vaje z obremenitvijo, pa tudi hoja in stanje, predstavljajo pozitiven stres za naš kostni sistem. Te aktivnosti namreč sprožajo signale, ki zaženejo procese, s katerimi se naše kostno tkivo obanavlja. Če sedimo, ti signali niso tako pogosti, naše kosti pa začnejo postopoma propadati. Z leti se tako povečuje možnost za pojav osteoporoze.

6 Rak

Kjub rednim treningom se povečuje tveganje za nastanek raka maternice in debelega črevesa. Verjetno zaradi vnetij, prevelike teže in drugih sprememb v telesu, ki jih povroča pomanjkanje gibanja. V članku, ki je bil objavljen v Journal of the National Cancer Institute, navajajo, da tveganje za nastanek raka debelega črevesa naraste za 8 %, že če sedimo dve uri na dan, tveganje za raka maternice pa se poveča celo za 10 %.

Preberite tudi članek Migrena: Kaj nam sporoča naše telo?

Foto: Seb_ra / Getty Images Plus via Getty Images