Maša Črešnik: “V zadnjem letu se mi zdi, da me nekdo tam zgoraj močno testira”

by
maša črešnik

Foto: KMarcella photography

Imeli smo se priložnost pogovarjati z Mašo Črešnik, ki jo večina pozna z Instagrama. Je mamica dvema krasnima punčkama, obenem pa prava ustvarjalna duša, ki svoje ideje preliva v fotografijo in v vse lepo, kar vidite na njenem profilu. Sama pravi, da se ji v zadnjem letu zdi, da jo nekdo tam zgoraj močno testira, kljub temu pa je izredno pozitivno naravnana, kar lahko vidite takoj, ko pogledate njen Instagram profil in story-je. Z nami je delila kar nekaj osebnih tem, ki bodo zagotovo v pomoč vsem, ki se morda ravno v tem trenutku soočate z enakimi težavami, prav tako pa v pogovoru nismo mogli mimo mode, lepote in družbenih omrežij.

Ko odpremo vaš instagram profil, lahko rečemo, da skoraj ni dneva, da ne bi bili zelo pozitivno naravnani ter to sporočilo prenašali na svoje sledilke in sledilce. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar vpliva na vaše dobro razpoloženje?

Enkrat v teh 28 letih sem se odločila, da je življenje samo eno. Tudi kadar se zgodi kaj negativnega, raje stvar obrnem na pozitivo in iz tega res poskusim izluščiti najboljše. Vem, najlažje je reči: »lahko je tebi govoriti, ko ti vse teče po maslu«, tudi jaz sem tako gledala na to. Sploh v zadnjem letu se mi zdi, da me nekdo tam zgoraj močno testira. Ampak, ko narediš tisti preskok v glavi in se ODLOČIŠ, da bo tvoj dan obdan s pozitivo, tako tudi je. Ni problema, imaš težek dan? Vzemi si prosto, vzemi si svoj čas, predihaj, posveti se naravi, nečemu, kar rad počneš. Ampak to naredi pozitivno naravnan, ker boš od tega odnesel veliko več.

Ste mamica dvema prikupnima punčkama, 2,5-letni Oliviji in 3-mesečni Viktoriji. Kako se je s prihodom nove članice spremenila vaša družinska dinamika? Kako je Olivija sprejela sestrico?

Družinska dinamika se ni kaj dosti spremenila. Se mi zdi, da ko imaš enkrat že otročka, je drugega dosti lažje voditi. Manj napora je potrebnega in manj sprememb se zgodi, kot pa pri prvem otročku. Se mi zdi, da sem dosti bolj komplicirala pri Oliviji, kot kompliciram sedaj. Olivija je celotno situacijo zelo lepo sprejela – ne mine dan, ko naju ne vpraša »kaj je Viktorija že zrastla?«, ker komaj čaka, da se bosta skupaj igrali.

So trenutki, ko je težko, seveda, ni družine, ki se s tem ne bi soočala. Sploh v trenutkih, ko se obe odločita, da je trenutek za jok. Druga po navadi sicer ne ve, zakaj, je pa trdno odločena, da bo sodelovala s prvo. V takšnih trenutkih mi je jasno, da bosta zaveznici. (smeh)

Čeprav je Viktorija še majhna, se zagotovo že vidijo kakšne karakterne razlike med sestricama – kaj je tisto, zaradi česar sta si popolnoma različni?

Uh, ja. Olivija je bila res tih dojenček, umirjena in je za odtenek več spala čez dan. Viktorija je glasna. Ko se je rodila, sem v isti sekundi rekla »ta bo po babici« (moji mamici, ker se zmeraj smejimo, da je res noro komunikativna). Viktorija se ne vda. Ko spusti jok in če takoj ne ugotovim, kaj je narobe, se tako znervira, da se še lep čas ne pomiri.

Vprašanje, ki zagotovo zanima veliko bodočih mamic in tudi tistih, ki so že mamice: kako sta si bila različna poroda? Kateri se vam je zdel ‘hujši’? In na katerega ste bili bolje pripravljeni?

Na oba poroda sem se pripravljala, vendar na prvega manj in mi je zelo žal. Sem sicer poslušala enako količino predavanj, vendar na dveh popolnoma različnih mestih. Bodočim mamicam priporočam, da se na porod pripravijo še pri kom in se naj ne zanašajo samo na bolnišnična predavanja. V porodnišnicah sicer povejo ogromno informacij, ki bi znale priti prav, ampak se ne spustijo v podrobnosti, ki so nosečkam res pomembne. Zase vem, da mi je ogromno doprineslo znanje o poteku poroda, o porodni bolečini, o tem, zakaj je potrebna bolečina, … Predvsem pa mi je pri drugem porodu veliko pomagala izkušnja prvega poroda. Bi rekla, da mi je bil prvi porod veliko hujši, kot drugi.

Kako pa sta se razlikovali nosečnosti?

V prvi nosečnosti je vse novo. Vsak gib, vsi hormoni, kupuješ nova oblačilca, prvič kupuješ voziček, posteljico. Še garderobno omaro za prvega dojenčka sem navdušeno izbirala. Pri drugi nosečnosti pa več nisem imela toliko časa razmišljati in se pripravljati. Pol stvari je podedovala od sestrice. Prav tako pa nekako že veš, kako bo vse potekalo.

Pred zanositvijo z Viktorijo ste imeli na žalost tudi nekaj splavov – kako ste to čustveno prebrodili in kako ste sprejeli vsak tak dogodek? Kaj bi po teh izkušnjah svetovali ženskam, ki se morda ravno v tem trenutku soočajo s takšno situacijo?

Ja, pred zanositvijo z Viktorijo sem šla čez tri splave. Doma sem imela zdravo Olivijo, zato ne morem reči, da me je to res povozilo. Vedela sem, da imam doma zdravega otroka, ki me čaka in za katerega sem neizmerno hvaležna. Vedela sem, da če si bova še želela otroka, je še kar nekaj različnih opcij, ampak če ne bo šlo, bo tudi tako ok. Vsem, ki se soočajo s tem, bi rada povedala, da niste same v tem. Vem, da to v tistem trenutku ni neka tolažba, ampak če veš, da se lahko z nekom o tem pogovoriš, je že 20 % lažje.

Po porodu z Viktorijo pa ste se znašli še v eni novi situaciji, ko so dojenčici že v bolnišnici postavili diagnozo ekvinovarus, zaradi katere mora na nogicah nositi opornice. Ste se takrat tega ustrašili ali ste to sprejeli in se čim bolj pozitivno lotili reševanja težave?

Diagnozo je prejela takoj drugi dan. Najprej pediater ni kaj dosti razpredal. Dal mi je navodila, naj se obrnem na našega ortopeda, ki pa ga v tistem trenutku ni bilo v UKC, saj je imel dopust. Rekli so mi, da ni potrebno hiteti, saj da ima čas in da z mavci, ki so za tako zdravljenje predvideni, lahko prične tudi kasneje. Pa mojemu Janu nekaj ni dalo miru in sva klicala v Ljubljano, kjer so naju takoj naročili in je mavce prejela pri 4 tednih. Zdaj ima predpisane opornice, ki jih mora nositi večino časa. Ekvinovarus je pravzaprav prirojena napaka, pri kateri je krajša tetiva in stopala ne more obrniti navzven. Naj bi bila dedna, lahko pa se zgodi tudi zaradi primanjkovanja prostora v maternici. Ker Viktorija nima močne oblike, bo verjetno z opornicami lahko hitreje prenehala, izognili pa smo se tudi operaciji tetive.

Kaj bi v takem primeru svetovali mamicam, katerih otrok se sooča z isto ali podobno diagnozo?

Naj poiščejo več mnenj. Bolje je imeti pet enakih odgovorov in se izogniti kasnejšim napakam in zdravljenjem, kot pa eno mnenje, ki se na koncu izkaže za napačno ali pa pomanjkljivo. Bolje je včasih biti nadloga zdravnikom, kot pa kasneje reševati težje rešljive posledice. Vseeno gre za naše otroke in tudi zdravniki so samo ljudje, ki se lahko kdaj v čem nehote zmotijo.

Kot mlada mamica usklajujete vse družinske obveznosti, zraven pa se ukvarjate tudi s kreiranjem vsebin na instagramu ter s fotografijo. In ko smo že pri terminu ‘kreator vsebin’, dajmo najprej razložiti, kaj takšna oseba počne in v čem se razlikuje od influencerjev?

Kreiranje vsebin je moja strast. Sem kreativna duša in uživam v snemanju in fotografiranju, še bolj pa uživam ob končnih izdelkih, ko mi uspe, kar si zadam. Trenutno se ukvarjam sicer samo s svojim profilom, na katerem objavljam vsebine za druga podjetja. Včasih svoje izdelke pošljem tudi podjetjem, ki to uporabijo na več kanalih. Si pa prizadevam, da se v kratkem lotim še vodenja kakšnega drugega profila za druge naročnike. V tem delu je tako, da se sliši kot ena služba, vendar gre za zelo raznoliko in razgibano delo. Jaz najbolj uživam v snemanju in fotografiranju, spet drugi bolj uživajo v planiranju in strategiji, spet tretji v sestavljanju besedil.

Če bi definirali oba termina, bi to razložili tako: kreator vsebin se ukvarja s kreiranjem video in foto vsebin za različna podjetja, ki te materiale uporabijo za različna družbena omrežja. Influencer pa je nekdo, ki izdelek pokaže na svojem kanalu in ga zaradi njega sledilci tudi kupijo. Jaz bi se trenutno dala kar v oba koša. (smeh)

Sledilci različnih instagram profilov se velikokrat pritožujejo, da so preplavljeni z reklamami, ki jih vidijo na profilih influencerjev. Kakšno je vaše mnenje o tem načinu oglaševanja – zakaj je dobro, zakaj je slabo? In kako naj to sprejmejo sledilci?

Z marketingom je tako – je POVSOD. Marketing nas spremlja na vsakem koraku in vsak dan našega življenja. Vprašanje je le, kako kreativen si in kako lahko to na bolj prefinjen način preneseš na svoj profil. Mislim, da smo mimo časov, ko so ljudje brez problema klikali čez profile in gledali influencerje, ki držijo v roki kremo in bi temu rekli dober marketing. Se mi zdi, da sledilci nimajo toliko problema s tem, da marketing na družbenih omrežjih je, ampak vidijo problem bolj v tem, kako ta marketing serviramo in zapakiramo. Tudi izmišljene zgodbe, kot so »zaradi tega imam boljše življenje«, so preteklost.

Kot sledilci pa se moramo zavedati, da ne rabimo vsake objave gledati kot reklame. Včasih lahko kakšen tag (označevanje znamke) spregledamo in vzamemo posnetek ali fotografijo samo kot inspiracijo. Če je reklama za pulover – ne glej posnetka kot reklamo za pulover. Poglej posnetek in vzemi outfit kot inspiracijo. Razmisli, katere podobne kose imaš doma in poskusi pripraviti podoben styling, če ti je le-ta všeč.

Družbena omrežja so bila včasih inspiracija in naj to tudi ostanejo. Vseeno je, če je zraven kakšen tag, ali če se zavedaš, da je influencer za to objavo plačan. Ti boš izdelek kupil samo, če se ti zdi, da je zate ok. Nihče ti ne more svoje izkušnje opisati dovolj dobro, da bi samo na podlagi tega rekel, da je izdelek zate. Saj tudi televizijskih reklam ne obtožujemo, da so krive, da smo kaj zgrešeno nabavili, kajne?

Koliko časa vam vzame in kaj vse zahteva kreiranje vsebine za eno objavo?

Imam to srečo, da mi moj Jan lahko pomaga in si urnike prilagajava. En ali dva dneva v tednu se usedeva in narediva vsebine za nekaj dni v naprej. Za kakšen zahtevnejši video porabim tudi 4-5 ur. To zajema snemanje, montiranje in urejanje. Za sliko porabim znatno manj časa, ampak se moram za slike časovno prilagajati, ker po navadi lovim pravo svetlobo. Sem obsedena s sončnimi zahodi in po navadi slike delava ob tistem času. (smeh)

Za videom stoji: najprej okvirno spisan scenarij, kakšno je sporočilo, zapis kadrov in pa nekako zaokrožim cel video tako, da ga lahko predvaja v loop-u. Potem sledi snemanje po delih. Vsakega ponoviva nekje 4x. Na koncu (po navadi zvečer ali v noč) sledi montiranje in prilagajanje barv.

Za sliko stoji: časovna umestitev, odvisno kakšno svetlobo želim, tematsko umeščanje in pa sporočilo, ki ga želim predati (zgodba, v katero umestim izdelek v sliki). Potem pa seveda urejanje fotografije.

Instagram je po vzoru TikTok-a pred časom pričel z reels-i, kar mnogim ni najbolj všeč. Se vam zdi to orodje boljše in bolj uporabno ali ste mnenja, da bi instagram moral ostati to, kar je bil – torej aplikacija s fotografijami?

Jaz sem vedno ZA novosti. To mi predstavlja nek izziv in se rada prilagodim tem zadevam. Sem mnenja, da moramo s časom naprej in se prilagajati novostim. Sicer je Instagram reels-e res prevzel po vzorcu TikTok-a, vendar je še toliko lažje, ker lahko skoraj da skopiraš material, ki si ga uporabil za reel in ga prilagodiš TikTok-u. Imaš celo manj dela. Instagram je objave s slikami še obdržal, pa tudi doseg ni tako drastično padel, da bi se to poznalo.

Ko smo že pri fotografijah, fotografiranje je vaša strast. Vse ste navdušili z božičnim fotografiranjem, ko ste v naravi poiskali popoln kotiček ter ga okrasili in ustvarili krasne fotografije. Kako dolgo se s tem že ukvarjate? Kakšni so vaši načrti za to jesen in zimo?

Fotografija in strast do fotografije se je najbolj opazno pri meni razvijala ravno odkar se ukvarjam z Instagramom. Ne stremim k popolnosti iz vidika »hočem, da je moje življenje videti popolno«, ker je daleč od tega. Ampak če se lotim fotografije in kreiranja video vsebin, hočem objaviti izdelek, na katerega sem ponosna. Najprej sem vsebine delala s telefonom, potem pa sem preklopila na fotoaparat. In me je nekako potegnilo vase. Prav tako pa želim s fotografiranjem puncam na plano priklicati njihovo samozavest.

Božična fotografiranja so bila res hit. Nisem pričakovala takšnega povpraševanja. (smeh) Morda sem se lovila in se je to lovljenje pokazalo tudi pri valentinovih fotografiranjih. Sem mislila, da je nato urejanje fotografij hitrejši postopek, pa je vzel res ogromno časa. Zato sem se letos odločila, da če bom izvedla božična fotografiranja, bodo v veliko manjšem obsegu, da bodo omejena mesta in pa veliko časa pred dejanskim božičem.

Kot smo zasledili, ste bolj jesensko/zimski človek. Obožujete dež, hladnejše dni … Tako pa je tudi pri izbiri potovanj, da se raje odločite za bolj severne države, kajne? Kateri so tisti kraji, ki so vas osupnili? In kateri kraj/država je še v vrhu vašega seznama?

Ja, res je. Večina mojih bližnjih me vedno grdo gleda, ko omenim, kako uživam v dežju. Moje najljubše potovanje do sedaj je bilo na Islandijo. To je destinacija, na kateri želim nekoč preživeti nekaj časa. Na vrhu seznama sta pa definitivno še Grenlandija in Aljaska.

Seveda pa nas zanimajo tudi vaši modni in lepotni nasveti. Če bi morali izbrati jesenski casual vsakodnevni styling, v katerem bi se počutili dobro in modno, kaj bi oblekli?

Se mi zdi, da se držim klasičnih kosov. Najbolj šik styling, ki bo zmeraj ‘in’, je definitivno romantična obleka do kolen, trenčkot in pa škornji. Za piko na ‘i’ pa dodam še lepo torbico. Moje najljubše jesenske barve, ki jih lahko med seboj kombiniraš, so: temno zelena, bordo rdeča, temno oranžna, rjava, bež, bela in črna.

Kako je videti vaša jutranja lepotna rutina? Katere negovalne izdelke nanesete in katera ličila?

Jutranja rutina je ‘brzinska’ in traja dobrih 5 minut. Vem, da me bo sedaj ogromno kozmetičark kregalo, vendar jaz zjutraj obraz umijem samo z vodo in namažem s kremico. Potem se naličim in po vrsti gre to pri meni nekako tako: tekoča podlaga, korektor, puder v prahu, rdečilo za lica, popravim obrvi, naredim črto na veko in namažem trepalnice. Jeseni začnem nositi tudi šminko. Voilà, to je to.

Jesenski večeri pa so tudi odličen čas za gledanje serij … Katere so vaše najljubše?
  • Friends
  • How I Met Your Mother
  • Modern Family
  • Gilmore Girls
  • The Fresh Prince of Bel-Air

 

Maša pa je v prejšnjem tednu organizirala tudi vozičkanje po Mariboru, katerega se je udeležilo kar 70 mamic.

 

Foto: KMarcella photography, osebni arhiv