Naj bo pomembna pot, ne samo cilji

Vsak posameznik teži k uresničitvi različnih ciljev – malih in velikih. Včasih smo zaskrbljeni, ker ciljev nimamo oz. jih ne znamo pravilno oblikovati. Pogosto pa se nam tudi dogaja, da ne znamo razlikovati med cilji, željami in pričakovanji. Postavlja se vprašanje, kaj je na poti do uresničitve cilja res pomembno. Karkoli to že je, za začetek je treba opozoriti na razliko med ”jaz to zmorem, grem proti avanturam in borbi s strahom” ter ”jaz to moram, avantura bo potekala tako, ne smem se bati”.

„Jaz to moram“

Ko si rečemo jaz to moram, nase obesimo preveliko breme. In to že na samem začetku. Zastavimo si preprosto, a pomembno vprašanje – zakaj bi mi karkoli sploh morali? Kaj se bo zgodilo, če se ne bo razpletlo po naših željah. Se bo porušil svet? Ne, ne bo se. Če nadzorujemo prav vsak korak, odženemo vse strahove in slabosti, potem to ni avantura v neznano, ampak je prevara, ki bo v nekem trenutku postala alibi za neuspeh. In načrtovanje – nima smisla, vzelo nam bo ogromno energije, medtem pa ne bomo naredili niti enega koraka, da bi bili bližje cilju.
Izkušnje kažejo, da ljudje pogosto delamo premalo smele cilje in ob tem ne razmišljamo, ali je to res tisto, kar si želimo. Posledično si postavljamo cilje bolj zaradi drugih, manj zaradi sebe. Zato je na mestu vprašanje, ali je cilj vezan na to, kar se od nas pričakuje, ali na to, kar mi pričakujemo od sebe. Če nekaj počnemo samo zato, da bi uživali pozornost in podpro drugih, delamo veliko napako. Saj je najbolj pomembno, koliko cenimo sami sebe.

Če si samo prizadevamo, da bi bili popolni in se grajamo zaradi ranljivosti in dejstva, da ne naredimo dovolj, da bi izšli iz ‘območja udobja’, ne bomo daleč prišli. Popolnoma v redu je imeti cilje, a ne bi smeli težiti k njihovi uresničitvi za vsako ceno. To številnim posameznikom velikokrat predstavlja težavo. Osredotočeni moramo biti na napredek, a če se stvari ne bodo razpletle tako, kot smo si jih zamislili, se svet ne bo podrl. To zavedanje je nujno potrebno.

„Jaz to zmorem“

Ko si rečemo jaz to zmorem, si verjamemo in se s tem podpiramo (tako kot podpiramo nam ljube osebe). Ko se odločimo za avanturo v neznano, smo pripravljeni na nekaj novega. Zavedamo se, da se bomo srečali s strahovi, preprekami in težkimi trenutki. A želimo dati vse od sebe, želimo se potruditi, ne bomo pa se obsojali, če ne bo šlo vse po načrtu. Zavedamo se, da bi v primeru obsojanja ‘stopili korak nazaj’, in dejstva, da so ranljivost in slabosti popolnoma naravne lastnosti vsakega posameznika. A če imamo sklep in namero, da dosežemo cilj, je pomembno samo to, da jasno določimo, k čemu težimo.

Pomagala nam bosta odgovora na dve ključni vprašanji: kaj želim in zakaj si to želim? V tem je bistvo vsega. Brez tega sklepa je popolnoma nesmiselno začeti hoditi proti cilju. Poleg tega je dobro oceniti, ali je naš cilj realen, in sicer na lestvici od 1 do 10. Ko vemo, kaj si želimo in zakaj sploh ta želja, smo se pripravljeni spustiti v avanturo; dobro pa je vedeti, po kateri poti bomo šli od točke A do točke B. Ta mora biti v skladu z nami, z našo naravo. To pomeni, da si dovolimo napake in občasno upočasnimo ritem. Pomembno je, da se borimo, da smo vztrajni in polni navdušenja. To ne pomeni, da prepuščamo ‘stvari usodi’ ali da se prepričujemo z besedami ‘bo, kot je usojeno’ ali ‘bo, kot mora biti’, ampak se moramo zavedati in razumeti, da se lahko iz vsake lekcije nekaj naučimo in da za nekatere potrebujemo več, za druge pa manj časa.

Kako hišni ljubljenčki vplivajo na našo psiho?

Foto: StockFour / Getty Images Plus via Getty Images