Jesenski potep z otroško opremo znamke Nuna – sproščeno na sprehod in potovanje
Blagovna znamka Nuna z nizozemskimi koreninami navdušuje družine po vsem svetu. Otroške vozičke Nuna lahko srečate na ulicah čisto vseh slovenskih ...
Tako imenovani ‘fashion hauli’, s katerimi smo na družbenih omrežjih ves čas zasuti, pravzaprav ne prinašajo nič dobrega. Res je, da nam dajo kakšno idejo za kombiniranje oblačil ali nam je na posnetku določeno oblačilo všeč in ga kupimo, vendar imajo ti posnetki v večji meri negativen vpliv. In ko tako brskamo skozi neštete Instagram profile, ki predstavljajo popolne stylinge in nova oblačila, si ne moremo pomagati, da ne bi pomislili na problematičen vpliv tega početja, ki sili v potrošnjo. To pa slabo vpliva predvsem na generacijo Z (vse, ki so rojeni po letu 1997).
Vseeno, katero platformo najraje uporabljate, zagotovo ste zasledili številne posnetke in storyje influencerjev, blogerk in znanih oseb, na katerih predstavljajo različna oblačila in modne dodatke določene znamke ali trgovine. Pravzaprav se jim je težko izogniti. Seveda si vsaka od nas kdaj rada pogleda takšne posnetke, da dobi kakšen navdih, istočasno pa ti posnetki pošiljajo zelo slabo sporočilo o obnašanju potrošnika in o sami vrednosti oblačil.
Ko pogledamo, da se npr. ena influencerka v nekaj sekundah desetkrat preobleče, vse to daje vtis, da je treba oblačila ves čas kupovati, ves čas menjavati in si povečevati svojo garderobo. In vsi ti številni modni trendi, ki jih tukaj vidimo, dajejo vtis, da so oblačila nekaj kratkotrajnega, istočasno pa nam v podzavest šepetajo: ‘potrebuješ me’.
‘Fashion hauli’ so v bistvu prikaz, kako influencerji prejmejo velik paket (ponavadi od določene znamke ali modne trgovine), ga odprejo in vsebino pomerijo pred kamero. In ko je vaš Instagram feed poln takšne vsebine, to vpliva na normaliziranje hitre potrošnje, prav tako pa mnogi sledilci želijo to posnemati. Najhuje je, da se to dogaja v časih, ko vsi poznamo škodljivo plat tekstilne industrije in kako vpliva na onesnaževanje okolja. Gre namreč za drugega največjega onesnaževalca na svetu, saj tekstilna industrija oddaja več emisij toplogrednih plinov kot mednarodni ladijski in letalski promet skupaj. Zato gre za ogromen skok v povsem napačno smer.
Družbena omrežja zelo vplivajo na naše nakupovalne navade in moramo si priznati, da je v zadnjem času Instagram postal živi prostor za oglaševanje in to na vsakem koraku. Mikro trendi se spreminjajo iz sekunde v sekundo, s tem pa povzročajo masovno potrošnjo in proizvodnjo. Težko je sicer točno pokazati s prstom, kdo je kriv za te hitro spreminjajoče se trende, vendar so družbena omrežja zagotovo velik krivec.
Da bi se odločali bolj trajnostno, v tem primeru za trajnostno modo, je zelo pomembno, da razvijemo svoj osebni stil (takšnega, ki ni podvržen vsem novim modnim smernicam, ki jih vidimo na telefonih). Ob gledanju teh ‘fashion haul’ posnetkov, pa se moramo ustaviti in vprašati: „Mi je to zares všeč ali le želim izgledati trendi?“
Na srečo je na Instagramu in Tik Toku nastalo tudi nekaj profilov generacije Z, ki ozaveščajo o tej problematiki. Njihovo sporočilo je ravno to, da moramo misliti tudi na naše okolje, na potrošnjo, na to, če določene izdelke zares potrebujemo ali so nam všeč le zato, ker je nekdo rekel, da so v modi.
Vprašanje pri tej problematiki je le, kako si vsak posameznik pusti vplivati nase. Dejstvo je, da vsi vidimo, za kaj gre, vsak pa si mora sam ustvariti svoje mnenje ter se odločiti, če se bo podredil tem hitro spreminjajočim se trendom ali ne. Pomembno se je tudi zavedati, da lahko prav vsak od nas pripomore k izboljšanju okoljske krize.
Ne veste, kako se za nekaj časa umakniti z družbenih omrežij? Imamo nasvete, kaj lahko poskusite …
Foto: Fizkes / Getty Images Plus via Getty Images