Partnerski odnosi: Kje se je izgubila bližina?

Ljubezen je naravno stanje, katerega doživi vsak človek. Ampak, ali lahko trdimo, da je ljubezen najlažja stvar na svetu, ko pa se tako pogosto med pari pojavljajo težave? Pri strokovnjakih smo preverili, kaj je bistveno, da so partnerski odnosi skladni in kje najpogosteje grešimo.

Partnerski odnosi so eden najbolj značilnih vidikov življenja, ki močno vplivajo na naše celovito delovanje. Kot nekaj, v kar stopamo zavestno in samovoljno, bi morali odnosi biti lepi in preprosti, a v večini primerov to niso. Vsaj ne preprosti. Ali obstaja ‘sorodna duša’ ali ta koncept prepuščamo filmom in serijam s srečnim koncem? In ko sta glavni igralec in igralka končno skupaj, ali je res tako lahko biti skupaj ‘do konca življenja’?

V kolikšni meri pomanjkanje komunikacije vpliva na partnerski odnos? Ga lahko uniči?

V veliki meri. Odvisno od stopnje opustitve, nesporazuma ali pomanjkanja komunikacije je odnos lahko porušen ali popolnoma uničen. To so situacije, ob katerih si zamišljamo, kaj bi partner rekel: ‘’On/a zagotovo misli …’’, a dejansko o tej temi ne govorimo. Ko ‘mislimo’, pogosto vidimo situacijo subjektivno in se bojimo osebnega tona in izkušenj, še posebej, če smo zaradi partnerjevega obnašanja prizadeti. Druga situacija je vsem nam dobro znana, to je, ko nam partner nekaj pove, a nas skrbi, kaj je s tem želel povedati, nato pa se pogosto vznemirjamo z nerazumnimi prepričanji, povezanimi s to izjavo, vendar ne vprašamo, kaj je s tem mislil. Obstajajo tudi druge situacije, a te so najbolj pogoste.

Kaj je vzrok za slabo komunikacijo med partnerjema – dejstvo, da so se čustva izgubila ali kaj drugega?

Vzrok je lahko tudi to, vendar je najpogosteje nekaj drugega. Čustva se izgubijo zaradi slabe komunikacije. Pomanjkanje samozavesti ali pomanjkanje teh veščin pomeni nezmožnost, da se odkrito izrazimo, brez olepševanja in da pri tem ne škodimo niti svojim pravicam niti pravicam druge osebe. Deluje lahko, vendar je v praksi veliko težje. Pogosto nas močna čustva ohromijo v komunikaciji, še posebej v situacijah, ko nas pri partnerju nekaj moti, a mu nismo zmožni tega povedati. Takrat govorimo o čustvenih preprekah za asertivno vedenje.

V teh situacijah se pogosto sramujemo, vznemirjeni smo zaradi tega, kaj bo druga oseba rekla, vznemirja nas dejstvo, da ga/jo lahko prizadenemo/razjezimo …, zato se najpogosteje odločimo, da to zadržimo zase. Kar pa zadržimo zase, to pogosto izražamo z vedenjem, npr. nezadovoljstvo izražamo preko pasivne agresije ali pa prenašamo agresijo na neko drugo, manj pomembno situacijo. Jok je tudi vrsta pasivnega, neasertivnega vedenja, ki se najpogosteje pripisuje ženski populaciji.

Koliko je pomanjkanje strpnosti krivo za težave v partnerskih odnosih? Kje najpogosteje delamo napake?

Strpnost v partnerskih odnosih pomeni brezpogojno sprejemanje osebe, s katero smo v intimnem odnosu. To je sposobnost, da partnerja sprejmemo z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi in vrlinami, še posebej s pomanjkljivostmi. Enako velja, če nam njegovo vedenje v nekaterih pogledih sploh ni všeč. Strpnost je bistvo vsakega zdravega odnosa, brezpogojno sprejemanje nas samih in drugih je osnova psihičnega miru in stabilnosti. Ko govorimo o napakah, ni pravil. Vendar pa je ‘misliti’ in čakati na sposobnost ‘branja misli’ s strani partnerja najpogostejši znak, da je komunikacija odpovedala oziroma da potrebuje nadaljnje poglabljanje. Takrat smo nagnjeni k subjektivni interpretaciji realnosti in odnosa, kar nas pogosto pripelje do prizadetosti, jeze ali depresivnega razpoloženja.

Pogosto se zgodi, da od svojega partnerja pričakujemo vedenje, ki je podobno enemu od naših staršev, če takega vedenja ni, postanemo zmedeni, prizadeti, pogosto depresivni. Zakaj je temu tako?

Zaradi neracionalnih prepričanj in pričakovanj. Zavedati se moramo, da smo sami odgovorni za nastanek lastnih čustev na način, s katerim se soočamo z vsakdanjim življenjem. Na podlagi filozofije osebnega življenja postavljamo zahteve različnih vrst. Lahko so usmerjene na sebe, druge ljudi ali v svet, v katerem živimo. Ko odraščamo, z izkušnjami ocenjujemo stvari in dogodke okoli nas, tisto, kar ocenjujemo kot pozitivno, sprejmemo kot zaželeno in skozi napake v razmišljanju, ki so nam vsem prirojene, sklepamo, da nekaj, kar je zaželeno, se mora zgoditi, nezaželeno pa se ne sme zgoditi.

Ko pričakujemo, da se partner vede na določen način, imamo v svojih mislih neracionalno prepričanje, ki se glasi kot: ‘’On/a se mora vesti na takšen način, če se ne vede tako, ni vredno, je grozno, tako ne morem zdržati.’’ Tako pri sebi izzovemo disfunkcionalna čustva. Prizadetost je npr. ena od njih in se pojavi ravno v situacijah iracionalnih pričakovanj.

O čem je treba govoriti s partnerjem, da bi imeli dober odnos? Če svojo intimo delimo s sestro, prijateljico in ne z njim, ali lahko pričakujemo bližino?

Intimo partnerskega odnosa je treba deliti le s partnerjem, ker je ta intima to, kar nas loči od vseh ostalih odnosov. Sestre in prijateljice pustite na strani, ker čeprav mislite, da opisujete dejansko situacijo, to ni enako, saj je vsak pogovor z osebo obarvan z osebnim tonom. Pogovorite se s partnerjem o vsem, od vsakodnevnih, navidezno nepomembnih, do večjih in pomembnejših tem. Veliko ljudi vam bo povedalo, da je bilo za izgradnjo odnosa zelo pomembno pogovarjanje o vsakodnevnih temah, saj to prispeva k občutku pripadnosti in predanosti.

Kako ponovno vzpostavimo komunikacijo, ko se ta prekine? Je pogovor in pripravljenost na kompromis najbolj učinkovita rešitev?

Strokovnjaki so enotnega mnenja. Da. Pri tem se je treba naučiti asertivne komunikacije in tovrstno komunikacijo oblikovati na osnovi pravil, na katerih bomo naprej gradili odnos. Torej, v vsakem trenutku biti sposoben odkrito, neposredno in brez ovinkarjenja izraziti svoje občutke in poglede na situacijo. Še ena pomembna stvar, o kateri se malo govori – naučiti se asertivnega sprejemanja kritike. Pogosto kritiko partnerjevega obnašanja, ki nam ni všeč, pripišemo njegovi osebnosti namesto vedenju. To je takrat, ko partnerju rečemo, da je neodgovoren, namesto, da se je neodgovorno vedel v določeni situaciji.

Vsaka asertivno izrečena kritika ima asertivni uvod, plus osebnost, minus vedenje, konstruktivni predlog in preverjanje, ali je partner pravilno razumel. Na ta način upoštevamo partnerja in se izognemo disfunkcionalnim čustvom, na katere naletimo, če je kritika izražena na napačen, neasertiven način ali ko jo izrečemo mi. Takšne kritike so uvod v različne vrste konfliktov, ko gre za čustvene odnose, prav tako pa tudi za druge vrste odnosov. Zato se jih moramo zavedati v vsakem trenutku.

Ali se lahko naučimo, kako graditi boljše partnerske odnose? Kdaj se moramo obrniti na strokovnjake?

Ko kot posamezniki delujemo na zdrav način, sprejemamo odgovornosti za svoja dejanja in čustva, sprejemamo, da nič nima jamstva in nimamo nerazumnih zahtev do sebe, drugih ljudi ali sveta, ki nas obdaja, takrat smo na dobri poti in precej podučeni. Vendar je to lažje reči, kot pa storiti. Jasno je, da je delo na sebi dejansko delo na prihodnjem ali sedanjem partnerkem odnosu. Zelo pomembna je tema afektivne navezanosti in načinov čustvene navezanosti na ljudi. To je nekaj, na čemer se gradi najprej s primarnimi osebami afektivne navezanosti, najpogosteje sta to mama ali oče, že od najzgodnejšega otroštva, ki se naprej prenaša na vse naše odnose v življenju, še posebej partnerske.

Varno afektivno navezanost nam dajejo partnerji, ki imajo dober odnos med intimnostjo in avtonomijo, gradijo zdrave in odprte partnerske odnose, konflikte pa rešujejo konstruktivno. Vse ostalo spada v negotove vzorce in jih je več vrst. Komunikacija tudi tukaj pride do izraza. Če pa je partner, ki spada v negotov vzorec čustvene navezanosti v odnosu z zanesljivo navezanim partnerjem, se bo ta naučil zanesljivega afektivnega navezovanja, vendar le ob komunikaciji kot najpomembnejšim dejavnikom. Partnerji se pogosto obrnejo na strokovnjaka, kadar je stopnja trpljenja tako velika, da jih ovira v vsakodnevnem življenju, prepoznajo težavo, se zavedajo, da sami tega ne morejo rešiti, vendar si to želijo.

Naj bo pomembna pot, ne samo cilji

Foto: Deagreez / Getty Images Plus via Getty Images