Jesenski potep z otroško opremo znamke Nuna – sproščeno na sprehod in potovanje
Blagovna znamka Nuna z nizozemskimi koreninami navdušuje družine po vsem svetu. Otroške vozičke Nuna lahko srečate na ulicah čisto vseh slovenskih ...
Foto: Ohana-K Photography
S Katjo Stojilkovski, ki jo večina pozna kar kot Katko, ki z Micem Melanškom soustvarja blog Povsod je lepo, smo se pogovarjali o potovanjih. Kako je bilo potovati kot par, ko sta se za leto in pol odpravila na popotovanje po Aziji, kakšne prigode sta doživela, kaj vse sta videla, kako ju je to spremenilo in kako je potovati sedaj, ko potujeta s svojo hčerkico Lilo. Vzemite si čas in v miru preberite naslednje vrstice, ki vas bodo navdušile in nasmejale obenem – prav tako pa se naglejte njihovih dih jemajočih fotografij.
Blog Povsod je lepo je ustvaril Mic še preden sva se sploh poznala, pisal pa je predvsem svoje misli. Ko sva šla januarja 2014 na potovanje, je blog dobil zunanjo in vsebinsko prenovo, kjer sva beležila vtise z najinega 1,5-letnega potovanja po Aziji.
Ja, to je bil kar šok! Meni se je ponujala pogodba za nedoločen čas ravno v tistem groznem obdobju, ko nihče ni mogel dobiti službe, ker je bila res kriza. In potem pride Mic s to idejo in še reče: „Zelo bom vesel, če greš z mano, ampak če ne boš mogla, bom šel pa sam.“ (smeh) Pa sem se vseeno odločila, da grem z njim in ni mi žal – videla sva toliko lepega, dobila nore izkušnje in še, ko sva prišla domov, je bilo krize konec in sva se oba precej lahko zaposlila nazaj. No, Mic je samo še okrepil svoje podjetje Mali junaki, sedaj pa celo delava skupaj, ker je tako najlažje zaradi dopustov.
Mic je želel ponovno v Indijo, kjer je že bil, zato sva začela na Šrilanki, nadaljevala 5 mesecev v Indiji, šla zatem trekat v Nepal. Ker pa so to precej naporne države za potovati, sva se potem en mesec ali dva razvajala na Tajskem. Vse je tako blizu, da se je pot utirala kar sama. Včasih sva si česa res zaželela, včasih sva se obrnila za 180 stopinj in 3 dni potovala do nekih obskurnih otočkov Banda v Indoneziji. Sama sva si ustvarjala izzive. (smeh)
Na posnetku si poglejte njunih 365 dni Azije v 3 minutah – in kot sta že sama opozorila, naj se vam ob ogledu ne zvrti:
Ko gledam fotografije iz tistih potovanj, mi kar ni jasno, da sva midva vse to doživela. Jedla za 1 € na obrok, spala v sobah za 5 €. Se veliko manj tuširala. Leto in pol praktično živela iz enega nahrbtnika. Potovanje ti res da veliko, od novih prijateljstev, učenja jezikov, skromnosti, odprtega srca in sprejemanja novih stvari; vse tisto, kar veliko ljudem zmanjka. Ni samo odkljukanje držav, kjer si bil, to na koncu sploh ne šteje. Jaz sem še vedno tako hvaležna, da je imel Mic ‘jajca’, da me je zvlekel na tako potovanje in na to, da sva, kjer sva. Vsekakor pa sva oba mnenja, da je Slovenija najlepša država za živeti, brez vojn in s polno priložnosti.
Potovanje ni samo odkljukanje držav, kjer si bil, to na koncu sploh ne šteje.
Joj, najprej je bila taka sprememba, da sva se veliko pričkala. Vseeno si reeees veliko skupaj. Ampak ja, ko sva našla svoj ritem, sva se imela super! Sedaj najbrž ne bi mogla potovati z nikomer drugim. (smeh) Včasih se mi zdi, da si kar misli bereva.
Ravno julija smo šli na roadtrip po Islandiji, ki naju je povsem očarala! Lila je uživala v vseh konjičkih in ovčkah, midva pa v slapovih, predvsem pa nam avto ustreza, da smo lahko svobodni in se nam veliko dogaja. Enako recimo je bilo v Omanu, kjer sva tudi roadtrippala in en del potovanja tudi divje kampirala – super je bilo! Ne morem pa seveda brez omembe najinih ljubih tropskih destinacij, kot so Bali, Maldivi in Tajska. Morje težko kaj nadomesti.
Mic me je ravno spomnil na eno, kjer sva živela pri indonezijskem plemenu in seveda niso imeli wc-jev, potrebo smo opravljali kar v džungli. Nikakor nisem mogla ugotoviti, kako je to lahko tako uspešno na dolgi rok. No, ko pa sem bila jaz na vrsti in je Mic stal pred mano in s palico odganjal lačne pujse, mi je bilo hitro jasno, zakaj je džungla tako ‘čista’. (smeh)
Nekako je Lila prišla ravno pravi čas (pa še ponesreči je prišla), da se nama ni toliko tožilo po potovanjih, ker sva imela doma ‘novi projekt’. Zdi se mi, da so potovanja postala precej spontana in je kar boljše, da ne načrtuješ in pač izkoristiš trenutek. Za Toskano sva se odločila v treh dneh, bilo je super, ker v tistem času ni bilo toliko turistov in še prenočišča so bila poceni. Lila je bila stara okrog 8 mesecev in je bila majhen mehak knedl. Na srečo še ni hodila, kar je res olajšalo zadeve, se je pa plazila okrog pršutov, bazenov in tetic. Mi smo zelo uživali in si želimo tja iti še enkrat. Hrana je res vrhunska, mesteca simpatična, Italijani pa zelo gostoljubni.
Mislim, da ni pravila pri potovanjih s tako majhnimi otroci. Eni prespijo let (pri nas je bilo večino časa tako), eni jočejo, eni uhajajo ven. Najbolje, da se prilagajaš situaciji in si pač MacGyver v improvizaciji. Mi smo sicer imeli nekaj igrač in tablico za risanje, na koncu pa je bil najbolj zanimiv tisti daljinec za TV, ki je postal telefon, da je poklicala vse babice in dedke. Kakšnih 451-krat. Premiki niso lahki, ampak se končajo, tako da je treba takrat samo malo stisniti zobe.
Dominikanska je bila za nas malo specifična – ker država je lepa, all inclusive resorti so poceni, morje je karibsko, le midva sva imela malo drugačna pričakovanja. Pri 40 stopinjah pač ne moreš po cele dneve z otrokom raziskovati in najemati avtomobila po 200 dolarjev na dan. Mali lokalni guesthouse-i so namreč zelo oddaljeni od morja, kar je res nepraktično, zato sva se odločila, da ostanemo v resortu, kjer pa je 3 tedne res preveč. Sva malo na vrat na nos skrajšala karto in kupila karte za Islandijo. Ups. (smeh)
Islandija je definitivno top 3 najinih potovanj, predvsem zaradi res neverjetne narave: slapovi, vrelci vroče vode, bruhajoči vulkan. Na vsakem novem ovinku kar gledaš, ker je tako čudovito. Lila zelo dobro deluje, ko je zvezana v avtu. (smeh) Najtežje je, če je prosta, ker zna uiti in ne čakati na starše. Veliko smo se ustavljali, malicali, kosila in večerje jedli v guesthouse-ih, ker imajo večinoma kuhinje. In tako je dan res hitro minil. Pri spancih je iz vrtčevskega enega opoldne šla na dva (enega dopoldne in enega po kosilu) in je bilo tudi tako ok. Se nisva preveč obremenjevala in sploh ni bilo težav.
On pravi, da ga vedno vlačim na neke razgledne stolpe in panoramske polete, on pa – komaj preživi! Še dobro, da Lila ni po njemu.
Letos sva definitivno ugotovila, da je temperatura zelo pomembna – lažje je biti aktiven v bolj hladnem, tako da bova to imela v mislih za potovanja, kjer bi rada veliko videla. Za tista bolj ležerna pa bova izbrala tople destinacije. Letos sem prvič slišala tudi za ‘družinske’ hotele, kjer je ogromno narejeno za otroško animacijo. Mogoče pa poskusimo enkrat, ko bomo potrebovali oddih.
Seveda je zadnje čase res tako težko kaj napovedati, ampak želja je obiskati Novo Zelandijo in Norveško. To slednje se mi zdi bolj realno kot prvo.
Se bova potrudila, da ja! Trenutno delava na prenovi bloga, da bo vsebina bolj pregledna, videi pa so se kar malo prestavili na socialne platforme. Definitivno bova delala nove zanimive vsebine!
Njun blog Povsod je lepo si lahko ogledate TUKAJ.