
Izjemni DNA WHITENING praznoval drugi rojstni dan
DNA WHITENING, vodilna blagovna znamka na področju kozmetičnega beljenja zob, je z ekskluzivnim praznovanjem in dvodnevnim dogajanjem v Hotelu Lone...
Največja težava industrijskih mil je vsebnost povišane količine sulfatov, fenolov in propanolov, zato so domača mila v vseh pogledih veliko boljša za našo kožo.
Mila so najstarejše sredstvo za pranje in čiščenje. Prvi podatki o milih namreč segajo v leto 1550 pred našim štetjem in so najdeni v egipčanskih zapisih. Domača mila, ki so jih uporabljale stare civilizacije, so izdelovali iz mešanice živalskih in rastlinski olj, vode in soli, dandanes pa v industrijsko proizvedenih milih uporabljajo predvsem kemikalije. Tako se postavlja vprašanje, kakšen vpliv na kožo ima ta sprememba.
V kemijskem smislu mila predstavljajo alkalne soli maščobnih kislin. Danes proizvodnja mila poteka v treh glavnih korakih. Prvi je umiljenje, ki zajema kemično reakcijo med različnimi olji oziroma maščobami in lugi. Produkt tega procesa je mešanica čistega mila in glicerola, ki vsebuje okoli 30 odstotkov vode. Ta korak včasih še vedno poteka kot kuhanje v kotlu, toda večina sodobnih proizvajalcev mil uporablja računalniško vodene sisteme umiljenja. Drugi korak je sušenje, pri katerem se z vročinskim, vakuumskim in razprševalnim sušenjem spremeni čisto milo v majhne pelete, v katerih je samo okoli 12 odstotkov vode. Pri tretjem in zadnjem koraku peletom primešajo dišave, barve in druge dodatke, zaradi katerih milo lepo diši in se loči od drugih. Milo nato v stiskalnici stisnejo in oblikujejo v značilno obliko.
Pri izkopavanju v starem Babilonu so našli glinene vrče, v katerih so bili ostanki snovi, podobni milu. Odkritje dokazuje, da so v Babilonu že okoli leta 2800 pr. n. št. poznali skrivnost izdelave mila. Proizvodnja mila je bila eden prvih kemičnih procesov, poznali so jo že stari Grki. V naslednjih stoletjih se nato le redko omenja uporaba mila, čeprav so se v srednjem veku Italija, Španija in Francija uveljavile kot središča proizvodnje mila. Vseeno je videti, da so milo Evropejci zelo malo uporabljali. Eden prvih podrobnih receptov za izdelavo mila je zapisan v zbirki rokodelskih poslovnih skrivnosti iz 12. stoletja. Z leti je kemični proces izdelave ostal v bistvu nespremenjen. Olja in maščobe različnega izvora so kuhali skupaj z jedko alkalno mešanico, kar je povzročilo kemično reakcijo, pri kateri so dobili surovo milo. Ta reakcija se imenuje saponifikacija oziroma umiljenje. Mila iz južne Evrope so običajno vsebovala oljčno olje. V hladnejših podnebjih pa so še naprej uporabljali loj. Nekateri so se celo zatekli k ribjemu olju. Ta mila so bila sicer primerna za pranje perila, vendar ne preveč zaželena za kopanje.
Domača mila, ki so naravna, imajo veliko pozitivnih strani uporabe, vendar je vseeno potrebno paziti na tip kože. Zelo verjetno je, da eno milo ne bo imelo istega učinka pri različnih ljudeh, pa vendar pri naravnih milih zagotovo ne bo prišlo do negativnih reakcij na koži (razen v ekstremnih primerih, ko obstaja preobčutljivost ali alergija na katero od sestavin). Pri izbiri industrijsko izdelanih mil je večja verjetnost teh reakcij, saj vsebujejo umetne barve in arome ter veliko količino sulfatov, fenolov in propanolov. Uporaba teh kemičnih snovi povzroča alergijske reakcije, izpuščaje, psoriazo, izgubo elastičnosti kože (zmanjšujejo količino kisika), suho kožo (ali povečano izločanje sebuma), razpokano kožo, pojav gubic, luščenje kože, pigmentacijo in pospešeno staranje (saj pospešujejo nastajanje prostih radikalov, ki spremenijo DNK). Zato je zelo pomembno, da pred nakupom dobro preberete deklaracijo in ne kupujete mil, ki vsebujejo zgoraj navedene snovi.
Škodljive snovi v industrijskih milih povzročajo alergijske reakcije, izpuščaje, psoriazo, izgubo elastičnosti kože, …
Glede na to, da je tržišče močno zasičeno z različnimi izdelki in da je zelo težko izbrati milo, ki ne vsebuje škodljivih sestavin, je najbolje, da ga naredite sami. Na ta način lahko svoja domača mila prilagodite potrebam vaše kože, prav tako pa boste točno vedeli, katere sestavine vsebuje. Številne recepte lahko najdete na spletu, mi pa vam predlagamo ta recept.
Potrebujete:
• 350 g olja (po želji)
• 90 g natrijevega hidroksida
• 230 ml vode
• 10 ml eteričnega olja (po želji)
Priprava: Če uporabljate več olj, jih zmešajte v ločeni posodi, v drugi pa zmešajte vodo in natrijev hidroksid, da dobite homogeno zmes. Nato to zmes vlijte v posodo z olji. Imejte v mislih, da je natrijev hidroksid kemikalija, zato morate biti zelo previdni pri delu z njim in nujno uporabljati zaščitne rokavice. Da se ne bi zgodilo, da bi zmesi nekontrolirano reagirale, jih je treba ves čas imeti na isti temperaturi. Ko se vse snovi med seboj povežejo, jih lahko pričnete kuhati, pri tem pa zmes občasno premešajte. Lahko dodate tudi nekaj naravnih olj, arom, barvil ali druge naravne dodatke. Zatem milo vlijte v kalup in pustite mirovati 24 ur. Tako bo milo dobilo svojo obliko, da bi pa doseglo še pravilno pH vrednost (nevtralno), ga je potrebno pustiti mirovati še štiri do šest tednov.
OPOMBA: Pred izdelavo mila morate izbrati prave sestavine. Če imate suho kožo, se priporoča uporaba več vrst olj, da bi bila koncentracija maščobnih kislin večja. Če pa imate mastno kožo, izberite eno vrsto olja ali svinjsko mast, ki se s kože spere veliko lažje kot olje. Tako na koži ne bo ostala večja koncentracija soli, maščobnih kislin in glicerola.
Foto: Getty Images via Guliver