Po čem posežemo, ko nas napade želja po hrani?

by
želja po hrani

Po čem posežemo, ko nas ‘napade’ želja po hrani – ne zato, ker smo lačni, ampak ker smo nervozni in nerazpoloženi? Ko govorimo o fizični lakoti, mislimo na občutek praznega želodca, krčenje črevesja in željo, da hitro pojemo karkoli. Čustvena lakota pa je tek, veliko hrepenenje po določeni hrani. To pomeni, da čeprav ste kosili belo meso in solato, to ni zadostovalo, da bi bili zadovoljni.

Hrana in čustva

Hrana in čustva so povezana na več ravneh. Poleg hormonsko pogojenega vedenja (pogoste diete, stradanje ter motnje ravnovesja leptina in grelina – hormona lakote in sitosti) ter hormonov, ki lahko močno vplivajo na ženske v rodnem obdobju, ima čustvena lakota tudi socialno podlago. Sodobna družba nas je od malih nog učila, da vsako čustvo povežemo s hrano. Ko nas je nekaj bolelo, smo bili žalostni, nerazpoloženi – smo dobili čokolado, ko smo se lepo obnašali ali dobili dobro oceno – smo bili nagrajeni z najljubšo torto. Ko pa je bila mama jezna, je vztrajala pri cvetači. Vse pomembne dogodke – slavja, rojstne dneve – spremljajo bogate jedi. Ob upoštevanju vsega tega ne preseneča, zakaj tako pogosto posežemo po nečem, kar nam je vedno na voljo – po sladkarijah.

Seveda vsi ne delujemo na tak način, niti vsaka oseba ne poveže asociacije ‘hrana je enako ljubezen’, toda večina od nas poseže po njej, čeprav zavestno zaznavamo razliko in vemo, da ne bomo bolj srečni, če bomo pojedli vrečko čipsa. Znova in znova. Najtežje je vzpostaviti nadzor in izbrati obrok v trenutku, ko se čustvena in fizična lakota pojavita hkrati. To pomeni, da hkrati občutimo prazen želodec, živčnost, tesnobo in utrujenost. Čutimo pomanjkanje moči za presojo in odločanje, vendar potrebujemo hitro rešitev. Naše telo je lačno in izčrpano ter hrepeni po hitri energiji. Ne želi zelene solate, saj iz nje ne bo dobilo veliko energije, niti nima časa, da bi prebavilo vse te vlaknine. Ne želi sestavljenih ogljikovih hidratov, katere mora najprej razstaviti, da dobi energijo. Telo želi energijo takoj, in sicer glukozo, sladkor. Maščobe se prebavljajo nekoliko počasneje, vendar dajo energijo, ki jo potrebujemo, ko smo lačni.

Zakaj želja po visokokaloričnih obrokih?

Tukaj se skriva odgovor na vprašanje, zakaj hrepenimo po maščobnih in visokokaloričnih obrokih. Ko se čustvena in fizična lakota povežeta, je naša moč nadzora na resni preizkušnji. Ampak ko smo siti, lahko čustveno lakoto nadzorujemo. Za to vrsto samonadzora je treba nenehno delati na sebi, nujen je stalen pogovor s samim seboj in reševanje nekaterih zatiranih občutkov. Dober nutricionistični nasvet lahko veliko pomaga. V situacijah, ko je treba nahraniti dušo, ne telesa, priporočene količine zlahka presežemo, zato je treba takrat izbrati živila z manjšo hranilno gostoto, a z večjo prostornino. Katere so za linijo in zdravje boljše rešitve v trenutkih, ko pride do čustvene lakote?

Boljša izbira …

Solata

Polna skleda solate je vedno dober izbor. Če radi jeste s prsti, narežite raznovrstno zelenjavo (paprika, korenje, zelje, beluši …) na trakce in naj bo to vaša zdrava različica prigrizkov. Pri že pripravljenih solatah bodite previdni pri prelivu. Pogosto so v njih rafinirana olja, majoneza in podobni prelivi z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja. Če se v restavraciji odločite za solatni obrok, preverite sestavine preliva.

Praženi lešniki

Ta orešček je bogat z beljakovinami in bo zagotovil sitost, a ima manj energijske vrednosti v primerjavi z drugimi oreščki. Lahko kupite že pražene ali sami pripravite ta okusen prigrizek. Vse, kar je potrebno, je, da jih skuhate in odcedite, nato pa jih razporedite na peki papir, dodate zeliščne začimbe in malo oljčnega olja. V ogreti pečici pražite lešnike deset do petnajst minut, odvisno od tega, kako hrustljave želite.

Pokovka

Le 50 g koruze vam bo pričaralo polno skledo najbolj priljubljenega prigrizka. Pripravite kokice brez olja, s pomočjo aparata za pokovko ali v mikrovalovni pečici. Če jih boste naredili v loncu, je dobra izbira maščobe kokosovo olje ali malo masla. Dodajte začimbe po želji in – ‘grickajte’ po mili volji!

Bučna in sončnična semena

Ta semena vsebujejo dobre maščobe, kalorična vrednost pa je nekoliko nižja v primerjavi z oreščki. Priporočilo za uživanje je, da kupite semena v lupini in jih tako počasneje jeste. Na ta način boste želodcu dali čas, da pošlje signal možganom, da je sit.

Arašidi in pistacije

Čeprav imata najmanjšo hranilno vrednost med oreščki (imata podobno hranilno sestavo in okus, čeprav je arašid stročnica!), je arašid dober izbor za ‘živčne prste’. Še posebej je priporočljiv v lupini, saj morate vložiti dodaten trud, da pridete do želenega dela. Enako velja za plodove pistacije.

Juhe, enolončnice

Ko smo žalostni in želimo tolažbo ter uživati v obroku, so tople enolončnice in juhe pravi izbor. Lahko jih pripravite iz različne zelenjave, začinite po okusu in uživate v njihovem pomirjujočem delovanju. Zaradi nizke kalorijske vrednosti lahko pojeste nekaj krožnikov zelenjavne juhe, vendar to ne bo vplivalo na vašo postavo.

Zelenjavni čips

Okusna in hranljiva izkušnja. Vse, kar morate storiti, je, da narežete sladki krompir, rdečo peso ali drugo korenasto zelenjavo na tanke kolobarje in porazdelite po peki papirju. Po želji dodate začimbe in malo oljčnega olja. Pecite v segreti pečici petnajst minut.

Sladoled iz mladega sira

Ko slišite izraz ‘tolažilna hrana’, ali pomislite na sladoled iz ameriških filmov? Sladoled lahko naredite sami iz mladega, nesoljenega sira, nekaj rdečega sadja in medu. Tak sladoled vam bo dal veliko beljakovin in bo zadovoljil potrebo po sladkem. Nič boljšega, kajne?

 

Kako hrana vpliva na naše razpoloženje?

Foto: Macniak / Getty Images Plus via Getty Images