Povišan kortizol je slab za zdravje

by | 11. 02. 2021
kortizol

Sprejeli smo dejstvo, da je stres dežurni krivec za skoraj vse zdravstvene težave, vendar se večina ne zaveda tega, kaj se dejansko dogaja v našem organizmu, ko smo napeti, nervozni in anksiozni. Največja težava je povišan kortizol.

V osnovi stresa se skriva celoten mehanizem, katerega glavna gonilna sila je kortizol, hormon, ki ga izloča nadledvična žleza in je zadolžen za cel niz procesov v telesu: sodeluje pri metabolizmu proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, je pomemben imunoregulator, zaustavlja izločanje natrija in pospešuje izločanje kalija, kar dviguje krvni tlak in raven glukoze v krvi … Pravzaprav večina njegovega delovanja predstavlja odgovor organizma na stres.

SLABI SRCE IN OŽILJE

Dolgoročna izpostavljenost visoki ravni kortizola povzroča motnje metabolizma in posledično tudi višanje vrednosti holesterola ter hipertenzijo, kar sta osnovna predpogoja za nastanek bolezni ožilja.

SPROŽILEC AVTOIMUNIH BOLEZNI

Kronični stres (konstantna povišana raven kortizola) zmanjšuje proizvajanje tako imenovanih celic-ubijalk, katerih naloga je, da prepoznajo in uničijo viruse in rakave celice, zato se tudi pospeši njihova rast. Stres nato celicam obrambnega sistema signalizira, da umrejo ali da napadejo lastno tkivo, kar pripelje do avtoimunih bolezni – astme, diabetesa, lupusa, revmatoidnega artritisa, Chronove bolezni …

ŠKODI MOŽGANOM

Pod vplivom povečanega izločanja hormona stresa se spremeni tudi struktura in delovanje možganov. Preveč kortizola uničuje celice centralnega živčnega sistema, kar vodi k prehitremu staranju možganov, kar povzroča slabljenje spomina in koncentracije. Pri tem se upočasnjuje sposobnost obnavljanja možganskih celic in povečuje tveganje vnetja možganov. Vendar to še ni vse: konstanten stres pospešuje aktivnost amigdale, centra, v katerem se oblikuje občutek strahu, zaradi česar se pojavlja stalna napetost in ‘pripravljenost na boj’.

KOPIČI KILOGRAME

Stres stimulira željo po sladki, slani in kalorični hrani, bogati z ogljikovimi hidrati, pri tem se povečuje apetit ter posledično povzroča debelost, ki se kaže predvsem v nalaganju maščob okoli trebuha. Kortizol pa prav tako blokira proizvajanje hormonov sreče, serotonina in dopamina, kar vodi do sprememb v razpoloženju in depresije.

REŠITEV JE V ADAPTOGENIH RASTLINAH

Gre za rastline, ki povečujejo odpornost organizma na stresogene vplive.

• Ginseng

Ta korenina je dragulj tradicionalne medicine in obenem najboljši adaptogen. Izboljšuje mentalne potenciale in sposobnost prilagajanja stresu. Poleg močnega antioksidantskega delovanja, ima tudi neverjetne antidepresivne učinke, znižuje krvni tlak in raven sladkorja v krvi.

• Korenina sladkega korena

Sladki koren ščiti žlezo timus (pomembno za proizvajanje celic imunskega sistema) pred poškodbami, ki jih povzroča konstantno povišan kortizol, s čimer se avtomatsko krepijo obrambne moči organizma. Prav tako je odlično stredstvo proti anksioznosti in depresiji, ki sta direktni posledici kroničnega stresa.

• Ashvaganda

Ima veliko imunomodulatornih lastnosti, torej sposobnosti, da po potrebi okrepi odgovor imunskega sistema ali da ga zmanjša (v primeru alergij in avtoimunih bolezni). Prav tako pomaga v primeru anksioznosti in učinkovito zmanjšuje vrednosti kortizola.

kortizol

Rastlina ashvaganda uspešno znižuje vrednosti kortizola.

• Rodiola

Rodiola zmanjšuje proizvajanje kortizola, njena sestavina salisdrosid pa blaži anksioznost in zelo učinkovito pomaga pri nespečnosti.

Preberite tudi članek Sindrom profesionalne izgorelosti ali burnout.

Foto: Getty Images via Guliver